OPREMA

OPREMA IN OBLAČILA

Tradicionalna oblačila v kendu sestojijo iz hakame in keiko-gi-ja ali natančneje kendo-gi-ja. Celotna oprava je po navadi v temno modrem odtenku, saj je obarvana z indigom. Ta rastlinska snov ima namreč lastnost, da izjemno hitro ustavi krvavitev.

Bogu

Zaščitni oklep sestoji iz čelade (men), rokavic (kote), oklepa za trup (do) in zaščite ledji (tare). Zasnova delov je od začetka, pa vse do danes ostala nespremenjena. Materiali, kateri se uporabljajo pri izdelavi boguja so: bombažna tkanina,usnje, konjska žima, bambus, jeklo in ogljikova vlakna. 

Shinai

Shinai, je vadbeno orožje, ki se uporablja predvsem v kendu. Ponazarja pravi meč in se tako tudi uporablja.

Shinai se prvič pojavi v obdobju kot vadbeno orožje manj nevarno kot bokken (leseni meč). S tem so poskušali zmanjšati število tistih borcev, ki so se med vadbo resneje poškodovali ali celo umrli.

Shinai je zgrajen iz štirih bambusovih letvic (take), povezujejo jih tri usnjeni deli: tsuka-gawa ali ročaj, saki-gawa ali konica in nakayui ali usnjeni trakec. Vse so med seboj povezane s tsuru-jem ali vrvjo. Le-ta mora biti močno napeta, saj daje celotno sablji obliko in obenem tudi trdnost. Za pravilno obliko pa skrbi plastična kocka(saki gomu), ki leži na konici sablje, pod saki gawo.

Bambusove letvice so po navadi iz sušenega bambusa, lahko pa so tudi iz obdelanega tj. dimljenega ali premazanega s smolo. Bambus se nadomešča tudi z letvami iz ogljikovih vlaken.

Shinai-ji se med sabo razlikujejo po velikostih in oblikah. Z uporabo raznih vrst in dolžin bambusa, se spreminjajo teža ter tudi težišče shinai-ja. Moški uporabljajo daljše, ženske in otroci pa krajše, prav tako se različni tipi shinai-jev uporabljajo za vadbo raznih tehnik.

Po navadi kendoke uporabljajo en shinai; ta tehnika oz. slog ima zametke v tradicionalnem japonsekem sabljaštvu, in se imenuje it-to (ena sablja). Nekatere kendoke pa uporabljajo tehniko ni-to in imajo dva shiani-ja; daljšega, imenovanega daito drži v levi roki, krajšega, imenovanega shoto pa v desni.

Bokken

Bokken, bok les in ken meč; je lesen japonski meč, ki se uporablja za trening kat. Po obliki in velikosti je identičen katani, lahko pa je tudi oblikovan kot wakazashi ali tanto.

Bokken obstaja tako dolgo časa kot japonske sablje in je bil uporabljen za urjenje bojevnikov. Miyamoto Musashi, mojster kenjutsuja, je bil znan po tem, da je v bojih proti polno oklepljenemu in oboroženemu nasprotniku, uporabljal le enega ali dva bokkena. Znana legenda pravi, da je premagal Sasaki-ja Kojiro z bokkenom, katerega je izrezljal iz vesla, medtem ko je potoval na otok, kjer se je boj kasneje odvil.

Poznamo več tipov bokkenov. Sledeče štiri oblike so najpogostejše:

  1. Daito ali tachi: velikosti katane, dolga sablja;
  2. shoto ali kodachi ali wakizashi bo: velikosti wakizashi-ja, kratek meč;
  3. tanto bo: velikosti tanta;
  4. suburito: lahko je narejen v velikosti daita ali shota, a je namenjen za individualen trening. Njihova uporaba je težja in bolj naporna, a poskrbijo za okrepitev mišic in izbolšanje tehnik, ki se izvajajo z bokkenom „normalne“ velikosti.