
Beseda iaido (居合道) v prevodu pomeni „Pot duševne prisotnosti in takojšnjega odziva oz. reakcije“.
Iaido je veščina mečevanja, pri kateri začutimo sovražen namen nasprotnika in odreagiramo brez obotavljanja z izvlekom meča iz saye (nožnice) in takojšnjim napadom. Po zmagi nad nasprotnikom odstranimo kri z rezila in ponovno vrnemo meč v nožnico. Ker se pri iaidu osredotočamo na natančno, nadzorovano in tekoče gibanje, je včasih imenovan tudi „Gibajoči se Zen“. Iaido se je razvil na Japonskem v 16. in 17. stoletju in bil sprva znan kot Iaijutsu. Današnji izraz iai-do se je oblikoval zaradi splošnega trenda med japonskimi borilnimi veščinami, ki so pripono –jutsu zamenjale z –do, da bi se poudarila filozofska oz. duhovna komponenta. Učenje iaida je osnovano na izvajanju kat, ki so zamišljene kot borbene tehnike proti enemu ali več imaginarnim nasprotnikom. Učenci pričnejo vadbo z lesenim mečem (bokken), kasneje pa se pri vadbi uporablja nenabrušen meč (iaito). Izkušeni učenci na višjih nivojih lahko uporabljajo tudi nabrušen kovinski meč (shinken). Skozi vadbo iaida učenci razvijajo mentalno in fizično moč ter popolnost gibanja.
V našem dojotu vadimo stil “Muso Shinden Ryu”, ki je eden najbolj razširjenih stilov iaida v današnjem času. Začetniki v prvem letu začnejo najprej z učenjem Seitei kate, ki jo je v namen učenja in promocije iaida standardizirala AJKF (All Japan Kendo Federation). Seitei kato, sestavljeno iz 12 kat, uporabljajo vse iaido šole pri opravljanju izpitov in pri tekmovanjih na mednarodnem nivoju.